Kako otrokom predstaviti pragozd?
Kaj je pragozd? Zakaj je dobro, da ga otroci spoznajo? Kako ga približati otrokom ne da bi vanj vstopili? Ali so pri tem dovolj že znani pristopi gozdne pedagogike ali potrebujemo nove? Bi morali postaviti posebne gozdne učne poti ali so dovolj že obstoječe? Odgovore na vsa ta vprašanja in še več smo iskali na delavnici »Kako otrokom predstaviti pragozd?«.
Pragozdni rezervat Rajhenavski Rog
Skupina 23 skavtskih voditeljev, gozdarjev, gozdnih pedagogov, raziskovalcev in drugih znanja željnih gozdnih navdušencev se je pridružila ekipi Gozda eksperimentov in Life projekta LIFEGENMON na delavnici »Kako otrokom predstaviti pragozd?«, ki je potekala od 12. do 14. maja 2017 v Skavtskem okoljskem centru Kočevski rog (SOC) na Žagi Rog. Leta 2015 je bil v okviru Mreže gozdnih vrtcev in šol namreč objavljen razpis “Z otroki v pragozd”, katerega namen je bil zbrati najboljše ideje na temo, kako otrokom predstaviti pragozd. Na razpis so prispeli trije zelo zanimivi prispevki, vendar pa je slab odziv na razpis pokazal, da pedagoškim strokovnjakom manjka znanja in izkušenj na tem področju.
In kaj smo počeli na delavnici?
Tone Lesnik nam je predstavil Skavtski okoljski center Kočevski rog (SOC) na Žagi Rog ter namen in aktivnosti ProSilva Evropa. Tomaž Hartman nas je popeljal po Roški pešpoti ob robu pragozdnega rezervata Rajhenavski Rog ter nam predstavil Kraljico Roga, eno najvišjih jelk (51,5 m). Skupaj s Katjo Konečnik in Andrejem Breznikarjem so nas seznanili z aktivnostmi Zavoda za gozdove Slovenije na področju gozdne pedagogike na Kočevskem.
Tomaž Hartman nas je popeljal po Roški pešpoti ob robu pragozdnega
rezervata Rajhenavski Rog
Gregor Torkar iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil najnovejše raziskave s področja doživljanja in spoznavanja narave pri otrocih ter orisal glavne stopnje čustvenega in kognitivnega razvoja otrok. Z nami je delil tudi svoje bogate izkušnje o praktičnih aktivnostih za dvig ozaveščenost otrok o ohranjanju naravne dediščine. Urša Vilhar je predstavila projekt LIFEGENMON ter pomen gozdnega genetskega monitoringa kot osnove ohranjanja biotske pestrosti. S praktičnimi delavnicami, na katerih smo lahko preizkusili aktivnosti gozdne pedagogike, je predstavila Priročnik za učenje in igro v gozdu. Natalija Györek z Inštituta za gozdno pedagogiko nas je seznanila z Mrežo gozdnih vrtcev in šol ter predstavila seminarje na področju gozdne pedagogike.
Natalija Györek je predstavila seminarje na področju gozdne pedagogike
Po dveh dneh in pol navdihujočih ekskurzij, predavanj, pogovorov in praktičnih aktivnosti gozdne pedagogike smo ugotovili, da je pranarava nekaj posebnega, redka in ogrožena in najbolj celovito ohranjena v pragozdnih ostankih - otroci, starši in učitelji morajo spoznati ostanke pranarave, ki so še ohranjeni v Sloveniji, saj so del naše naravne in kulturne dediščine.
Želimo si, da bi bilo doživljanje pragozda kar se le da globoko in nepozabno za otroke. Zato želimo zbrati, nadgraditi ali na novo razviti aktivnosti, ki omogočajo izkustveno učenje otrok o pragozdovih. Oblikovali jih bomo po metodologiji tekočega učenja in jih testirali na različnih skupinah otrok (skavti, obiskovalci Gozda eksperimentov, udeleženci naravoslovnih dni, idr.). Najboljše aktivnosti bomo zbrali v novem priročniku. Vse ideje in predlogi so dobrodošli!
Besedilo in fotografije: Urša Vilhar